Logo
Facebook
Google+
http://kupa.si/7-zgodb-izognite-se-nedovoljenim-oblikam-komuniciranja-s-sodelavci/">
Twitter
YouTube

7 zgodb: Izognite se nedovoljenim oblikam komuniciranja s sodelavci

126-shark

e-KUPA št. 4, 8. januar 2017: Vodja kot učinkovit komunikator, 4. del

Z nedovoljenimi oblikami komuniciranja v odnosih s sodelavci – nadrejenimi ali podrejenimi – je približno tako kot v vsakdanjem življenju: ne počni drugemu tega, kar si ne bi želel na svojih plečih. Vodja je seveda pred vsaj dvojno nalogo: najprej mora poskrbeti, da učinkovito komunicira sam, ob tem pa mora še skrbno bdeti nad komunikacijo znotraj ekipe, ki jo vodi.

Ko v KUPA komunikacije rešujemo komunikacijske zagate, nastale zaradi napačnega obravnavanja problemov v organizacijah, večkrat naletimo na že kar ponarodelo ugotovitev: »Spreminjamo lahko sebe, drugih ne moremo.« V primeru komunikacijsko učinkovitega vodje ta trditev ne drži povsem. Nikoli ne sme namreč podleči temu, da je nek sodelavec pač »bolj težaven, a odlično opravlja svoje delo« in se mu bodo pač drugi prilagodili, ker se sam ne more spremeniti, češ »on pač takšen je«. Naloga vodja je, da presodi in »izračuna«, koliko kolateralne škode takšen komunikacijsko neugoden sodelavec povzroča širšemu delovnemu okolju. Ne more namreč od preostalega kolektiva v celoti pričakovati, da se bo prilagodil temu osamelemu morskemu psu.

Vodja mora biti sposoben prepoznati oblike nedovoljenega komuniciranja s sodelavci, in to na različnih ravneh skupine, ki jo vodi (ali vrhnje vodstvo torej na ravni podjetja) in ustrezno, sorazmerno ter primerno ukrepati.

Preprosta definicija učinkovitega komuniciranja je na moč podobna opredelitvi učinkovitosti za sleherno podjetje, in sicer, da je treba iztržiti čim več odličnih izidov ob čim manjši porabi sredstev ali vložkov tistega, ki vodi in pri tem neizogibno komunicira; tudi takrat, ko je tiho. Pri učinkovitem komunikatorju torej šteje dosežen cilj, sam obseg in intenzivnost neke komunikacijske dejavnosti je drugotnega pomena.

V KUPA komunikacije v našem programu KUDO 21 – borilna veščina za podjetja in organizacije, prav na kartici številka 1 pišemo o ključni vlogi velikih komunikacijskih izzivov ( v prenesem smislu smo jih poimenovali morski psi) in o majhnih komunikacijskih zdrsih (v prenesem smislu smo jih poimenovali pršice).

Če se pri oblikah nedovoljenega komuniciranja v podjetju, in tokrat predvsem s strani vodij, zadržim pri pojmu pršice. Če je kdorkoli imel kdaj opraviti z astmo oziroma astmatikom in pršicami kot osrednjim povodom zanje potem ve, da v veliki meri zadošča za življenje že to, če bivanjsko okolje spravimo na minimum tovrstnega alergena (brez preprog, zaves… s posebnimi vzmetnicami in posteljnino). Skratka, ukrep je znan, relativno razumljiv in prinese rezultate. Seveda je za čim bolj nemoteno in zdravo življenje z astmatikom potrebno potem še marsikaj drugega. Majhni komunikacijski zdrsi so torej tiste pršice, ki jih mora učinkovit komunikator v vlogi vodje zaznati, jih čim manj boleče odpraviti, skupaj s sodelavci pa povrniti načeto komunikacijsko ugodno delovno okolje. Povsem druga je seveda zgodba, ko se v vlogi vodje kot komunikatorja znajdemo v prijetno toplem oceanu in vstopimo v življenjski prostor morskega psa…

Učinkovit komunikator v vlogi vodje mora torej uspešno krmariti med komunikacijskimi pršicami in morskimi psi. O veščinah, ki so mu pri tem v pomoč bomo govorili tudi v eni izmed 13 tem celodnevnega seminarja na temo Vodja kot učinkovit komunikator, 26.1.2017. Več o dogodku na  http://kupa.si

Trdno ogrodje, ki vam kot vodji lahko daje oporo pri učinkovitem komuniciranju s sodelavci, lahko strnemo v nekaj naslednjih ugotovitev. Vodja v vašem podjetju mora z zaposlenimi graditi odnos, ki temelji na zaupanju, imeti v mislih skrb za posameznike, verjeti v ljudi (in se pustiti razočarati, torej najprej dati odprtih rok ob jasnih navodilih ljudem priložnost, da se izkažejo), poslušati (kar zna biti izziv za marsikoga, ki seveda hiti odgovarjati na vprašanje, še preden je to do konca izrečeno), predvsem pa razumevati komunikacijsko sporne situacije iz različnih zornih kotov.

Če bo imel vodja v mislih in pred seboj moč in pomen vpliva, v smislu prenosa informacij in vizije ter strategije podjetja v komuniciranju s sodelavci, ne pa svojega položaja šefa in »ta glavnega«, potem se bo lažje soočal tudi s pojavi morskih psov in pršic. Oboje bo učinkovit komunikator prepoznaval tako v komunikacijskih situacijah kot tudi na ravni posameznikov, ki te situacije povzročajo oziroma so njihov sestavni del.

Seveda pa je prvi izziv za vodjo, da najprej sam učinkovito komunicira. To je še posebej pomembno, ko prenaša informacije za doseganje sprejetih poslovnih in organizacijskih ciljev podjetja. In prav področje prenosa informacij in s tem vplivanje na zaposlene pri uresničevanju ciljev podjetja, je zelo pogosto spolzko področje, kjer v KUPA zaznavamo kopico spodrsljajev, ki jih zakrivijo prav vodje. Morda odlični strokovnjaki vendar s prešibkim komunikacijskim, velikokrat žal, tudi osebnostnim zaledjem.

Gre za skupek 5 najpogostejših uvodnih stavkov, ki jih, na podlagi naših izkušenj v komuniciranju v javnem in zasebnem sektorju, vodje najrajši uporabijo ob prenosu informacij »z vrha v bazo«. In primeri kažejo na pogubnost vodje za KUDO – komunikacijsko ugodno delovno okolje v podjetju.

Anja: »Evo, kolegi, varčevat bo treba. To in to moramo ukiniti, treba bo… ja, takšna ja pač odločitev na vrhu.«

Bojan: «No, da vam še povem, kaj želi naš generalni; ja, sicer ne vem, kako si to zamišlja, ampak, če tega ne naredimo, bodo letele glave.«

Cene: «Pritožila se nam je stranka in šef me je nadrl, naj to uredim. Evo, zdaj se vidva, ki sta to zakuhala, kar lepo zmenita, kako bosta stvar rešila; mene prav nič ne briga, jaz hočem rezultat.«

Darja: «Reorganizacije se bomo lotili. Menda ne bo odpuščanj, ampak vsak bo moral opraviti več različnih opravil. Malo bomo premeščali. Mene sicer ni nihče nič vprašal, kako in kaj, jaz vam samo povem, kar so mi rekli…«

Edo: «Takole, da povem, kaj smo se zmenili. Združili bomo več pisarn, vmes se bo menda podrlo nekaj sten. Takšen skupen prostor naj bi bil menda bolj učinkovit za delo. Lejte, ne mene spraševat, jaz samo povem, kar sem slišal …«

Prepričana sem, da med vodji, ki se boste udeležili našega celodnevnega seminarja seveda ni veliko takšnih, ki bi pogosto izbrali takšno interpretacijo odločitev vrha podjetja svojim neposredno podrejenim. Posamezen odklon še ne pomeni, da je nekdo podlegel nedovoljenim oblikam komuniciranja pri prenosu informacij na primer. Če ponotranjite vzorec ravnanja po sistemu »naročili so, rekli so… jaz samo povem« pa imate seveda kot vodja veliko težavo; in podjetje v katerem ste zaposleni prav tako.

V peti od 7 zgodb na temo Vodja kot učinkovit komunikator pa jutri, 9. januarja 2017 na linkedinu, facebooku in spletni strani KUPA komunikacije: O posebnih komunikacijskih izzivih za srednji menedžment!

p.s. Do petka, 13. januarja 2017 – dodatne ugodnosti ob prijavi na celodnevni seminar Vodja kot učinkovit komunikator. Več o vsebini, vaši investiciji in prijavi na: http://kupa.si

p.s.2 – Veseli me, da so z nami že predstavniki podjetij iz Izole in Ljubljane … različnih dejavnosti, od proizvodnje in prodaje tekstila do zavarovalništva. Pa vi? Prijeten večer in morda komu v razmislek: “Sem kot vodja učinkovit komunikator?”

Biserka Povše Tašić, biserka.povse.tasic@outlook.com

*

Pošlji komentar

Bodite prvi, ki boste komentirali ta prispevek


 

© Kupa komunikacije 2015