Logo
Facebook
Google+
http://kupa.si/7-zgodbmoc-govoric-povratne-zanke-in-nekonstruktivne-povratne-informacije/">
Twitter
YouTube

7 zgodb:Moč govoric, povratne zanke in (ne)konstruktivne povratne informacije

noj

e-KUPA, 16.1.2017 /št. 7 – Vodja kot učinkovit komunikator, zadnji, 7. del

Življenje seveda ni črno belo, polno odtenkov je, pa vendar lahko pri ravnanju vodilnih v podjetjih skorajda potegnemo črto med dvema skrajnima tipoma prvih med enakimi: eni so pogosto med ljudmi, drugi so zaprti in odmaknjeni v pisarniške prostore. V njih ždijo kot pomembni odločevalci, a so vedno bolj odmaknjeni od resničnega vsakdana »svojih« ljudi, ki v praksi uresničujejo cilje in vizijo podjetja.

Pravijo, da je vodenje v prvi vrsti ljudski posel. Pravijo tudi, da mora biti vodja strokovnjak, ki ve, kako se stvarem streže v poslovnem svetu, medtem ko ima za »mehke komunikacijske veščine« za to potrebne službe. Resnica je pogosto nekje vmes, kajne?

Kakšen bo odnos vodje do moči govoric, povratne zanke /feedbacka/ in vrednotenja (ne)konstruktivne povratne informacije je med drugim odvisno tudi od njegovega značaja, osebnosti, če hočete. Zagotovo tudi od strokovne podkovanosti in načina kariernega napredovanja; tisto zgolj s političnim ozadjem je praviloma podvrženo znotraj 7 zgodb že omenjenim intrigam različnih kombinatorik pri iskanju »zavezništev«, ki pa vsaj na dolgi rok ne vzdrži. Dejstvo pa je, da če v vlogi najvišjega voditelja ali kot vodje znotraj različnih ravni organizacije pozabite na ljudi, dejansko uničujete svojo podstrat za vodenje in si preprosto režete vejo na kateri kot šef »sedite«.

Učinkovit komunikator seveda ne prenaša le informacij, skuša tudi vplivati na sodelavce, da sledijo sprejetim poslovnim ciljem podjetja in predvsem sooblikuje odnose v organizaciji. Odnosi pa se lahko delajo le, če skušamo biti povezani z ljudmi. Ključnega pomena pri tem je v poplavi tehnologije in hitrih klikov ter všečkov še vedno interpersonalna komunikacija – torej pogovor iz oči v oči. Kaj mislite, kdaj se bo poslovnega zaključka udeležilo več ljudi, v primeru A ali v primeru B?

V primeru A je komunikator podjetja po e-pošti znotraj intraneta podjetja obvestil zaposlene, kdaj bo poslovilna zabava in jih prijazno povabil k udeležbi. V primeru B je storil enako, vendar je za tem obiskal še nekatere bolj izpostavljene oddelke, poklepetal z njihovimi vodji, jih povabil k sooblikovanju programa, prinesel še informacijo v obliki »zlepljenke«, vedoč, da si na interno tablo radi prilepijo »kakšen štos« in bodo to vabilo zagotovo videli prav vsi. Tudi njegove »risarske sposobnosti« bodo opazili … Ja, vodja kot učinkovit komunikator mora v prvi vrsti in predvsem tudi v podjetju z več sto zaposlenimi znati graditi pristne odnose. Tudi včasih je bilo v velenjskem Gorenju, kjer je bila zaposlena mama, ogromno delavcev, pa so v takratni službi internega komuniciranja (imenovani INDOK službi) hišni novinarji tako rekoč poznali »vsakega mojstra na traku«. Morda je tudi danes tako, ne vem, vem pa, da Hinkotu, Boženi, šefu Lipovšku in drugim ni prav nihče ušel, ne da bi ga vsaj umestili v obrat ali delavnico, kjer je bil zaposlen.

Gre preprosto za to, da kot vodje navežemo stik z ljudmi in jim s tem damo priložnost, da se tudi oni povežejo z nami. In potem govorice ali glas ljudstva o tem, kaj se dejansko dogaja v organizaciji, ne pridobijo vselej in nujno slabšalnega prizvoka ogovarjanja. Nasprotno, lahko so še pravočasni znanilec potrebe po spremembah ali takojšnjega ukrepanja.

Poznavanje govoric in predvsem slabih novic – to je ključnega pomena za obstoj in razvoj organizacije. V to naj bi bil prepričan tudi tako uspešen človek kot je bil Bill Gates, ki v knjigi Poslovanje s hitrostjo misli o tem, med drugim, zapiše:« Naravni nagon imam za slabe novice. Če so, jih hočem poznati. To so ugotovili vsi, s katerimi delam. Včasih dobim elektronsko pošto, ki se začenja takole: «V skladu s pravilom, da morajo slabe novice potovati hitreje kot dobre, ti pošiljam tale biserček…«

Dejstvo je namreč, da se uši naselijo tudi na najbolj imenitnih, praviloma prav lepo opranih laseh; in nekaj podobnega je tudi s slabimi stvarmi. Nikoli ne zaobidejo najboljših podjetij; se pa prav po učinkovitem komuniciranju najbolj odgovornih vodij prepoznajo in ločijo boljši od slabših. Ali, če še enkrat povzamem, kar je enostavno najboljše povedal omenjen avtor: «Ena osnovnih lastnosti dobrega menedžerja je, da se hoče in zna soočiti s katerokoli slabo novico in da jih tudi poišče, namesto da bi se skrival pred njimi.«

Tudi o tem, kako vi v vlogi vodij zaznavate, sprejemate, obdelate slabe novice v oddelku, ki ga vodite, bomo spregovorili na celodnevnem seminarju Vodja kot učinkovit komunikator. Stoodstotnih receptov ni; oziroma komunikacijski napotki, ki jih boste deležni seveda obstajajo, samo uporabljajo se glede na posebnost situacije in tudi značajske lastnosti ter strokovno podkovanost samega komunikatorja.

Podobno kot z obdelavo slabih novic je tudi s povratno informacijo nasploh. Na nas deluje tudi, ko nam jo zamolčijo; samo tega tisti hip kot vodja seveda še ne vemo. Ali vete, kaj na medmrežju govorijo o vas stranke?! Prestrezanje slabih novic je ponekod že prav specifična dejavnost znotraj podjetij. Ne z namenom obračunavanja s posamezniki, temveč zato, da bi slabo izkušnjo obračali v boljšo. Ne izogibajte se torej ljudem, ki bi vam radi zaupali kakšen podatek. Pazite le, da se ne zapletete v mreže destruktivnosti in osebnih obračunavanj; jasno lahko date vedeti, da vas govorjenje o »tretjih osebah«, njihovem delu, zaslugah in podobnem početju v smislu ogovarjanja ne zanima, da je to odgovornost neposrednega vodje; ste pa zainteresirani za zaznavo vseh odklonov, ki vplivajo na to, da v podjetju izginja zavest o tem, da so »vsi prvi, da je treba izvabiti najboljše iz ljudi in tudi, da so napake lahko priložnost za učenje«.

Destruktivni kritiki, ki je obtožujoča, osebna in subjektivna boste kot učinkovit komunikator vselej zlahka rekli »ne, hvala«, saj ne rešuje težave, vas kot vodjo v timu oddaljuje od KUDO – komunikacijsko ugodnega delovnega okolja. Konstruktivni kritiki, tudi na svoj račun, pa boste naklonjeni, saj vselej teži k izboljšanju dela, je posredovana pravočasno, predvsem pa je takšna kritika jasno izražena in ciljno naravnana: da bi stvari izboljšali, da bi lažje dosegli zastavljene cilje podjetja.

Ljudje, s katerimi delate morajo vedeti, da ste zainteresirani za konstruktivno kritiko in povratno informacijo, ki teži k izboljšanju, zaznavi in odpravi odklonov, da pa ne marate destruktivnega oziroma uničujočega ravnanja. Ljudje so pripravljeni in sposobni povedati svoje mnenje, vendar pa jim mora učinkovit komunikator znati prisluhniti, jih slišati, in oborožen tudi z njihovimi informacijami za tem poiskati tudi prave odgovore na zastavljene izzive. Tukaj pa se prenekateri vodja lahko znajde pred izzivom na katerega je opozarjal tudi Alfred P. Sloan, nekdanji predsednik General Motorsa:«Nobena nega bolnika ne more nadomestiti dobre diagnoze.«

Saj veste, prav učinkovitost vašega komuniciranja z ljudmi še kako vpliva na učinkovitost vašega tima. Dobri vodje se tega zavedajo in se tudi nenehno učijo, izboljšujejo svoje veščine. O tistih drugih praviloma poslušamo in beremo v prvih minutah informativnih oddaj in na naslovnicah časopisov…

Vodja kot učinkovit komunikator, celodnevni seminar, 26.1.2017, prijave do vključno 20. januarja, več informacij na: http://kupa.si in biserka.povse.tasic@outlook.com

*

Pošlji komentar

Bodite prvi, ki boste komentirali ta prispevek


 

© Kupa komunikacije 2015